Naše doživljanje in vedenje je zgrajeno na dveh temeljih. Prvi, biolotki temelj, so naši geni. Drugi temelj so nate izkušnje, pridobljene v interakciji z okoljem. Geni pomenijo program, ki vključuje možnosti, kako se bomo odzivali na okolje, predvsem socialno okolje. Od genov so odvisni procesi, ki določajo kakovost in dimenzije natega doživljanja, smeri natega razvoja, tako telesnega kot psihičnega, to, kamor se bodo usmerjali naši načini odzivanja, naši motivi, naša čustva, interesi, nagnjenja, stališča, prepričanja, vrednote, tudi nate mišljenje in presojanje. Pridobljene izkušnje in učenje pa dokončno oblikujejo nate vedenjske vzorce, izide interakcij med geni in okoljem.

Nate vedenje in naši vedenjski vzorci so v veliki meri rezultat vzgoje. Med vsemi vzgojnimi vplivi pa so izjemno pomembni vplivi naših vzornikov. V prvi vrsti so tu seveda vplivi vzornikov, ki so to po svoji vlogi: staršev, sorojencev, vzgojiteljev, učiteljev. Potem so tu vplivi vrstnikov, partnerjev, ne nazadnje sodelavcev pri delu in naših predpostavljenih. V mladostništvu in že celo pred njim so pomembni vplivi t. i. idolov, ki so vzorniki posebne kategorije.

Vzorništvo je torej izjemno pomembno v življenju vsakega posameznika. V sodelovalnosti z našimi genetskimi smernicami nam vzorniki odločilno oblikujejo vedenjske vzorce, stališča, prepričanja in vrednote. Odločilno nam pomagajo tudi pri naši najpomembnejši družbeni nalogi, pri tem, ali in kako bo nate obnašanje usklajeno s temeljnimi družbenimi, civilizacijskimi in osebnimi vrednotami. Prav od tega je navsezadnje odvisen obstoj in blagor človeštva in družbe, pa tudi blagor in dobro počutje nas samih.

zasl. prof. dr. Janek Musek