S projektom želimo izkoristiti vpliv znanih oseb, da otrokom omogočimo stik s pozitivnimi vrednotami in obnašanjem, ki je skladno z njimi. Otroke tako navdihujemo in jih vzgajamo v dobre ljudi, ob tem pa širimo vrednote kot so solidarnost, vztrajnost, skupinsko delo, ustvarjalnost, pomoč šibkejšim, skrb za ljudi in okolje, sprejemanje drugačnosti…

Dobrobit človeške družbe temelji na uresničevanju družbenih in civilizacijskih vrednot v dejanskem vedenju: v vsakdanjem vedenju, v medosebnih odnosih, predvsem pa v vedenju doma, v družini, v vrtcu in šoli, na delovnem mestu. Zakaj? Odgovor je preprost: kar preredko pomislimo na to, da je razhajanje med vrednotami in dejanskim vedenjem skupni imenovalec vseh najpomembnejših tegob družbe in človeštva: nasilja, izkoriščanja, korupcije, kriminala, revščine, lakote, terorizma idr. Še več, razhajanje med vrednotami in dejanskim vedenjem je skupni imenovalec vseh največjih vzgojnih, izobraževalnih, družinskih, partnerskih, organizacijskih in drugih skupinskih tveganj: slabih medsebojnih odnosov, medsebojnega nasilja, konfliktov, nemotiviranosti, slabe vzgoje, slabih učnih in delovnih navad, pomanjkljive izobrazbe, odlašanja, nezaupanja, neangažiranosti, neodgovornosti, izgorevanja, skratka torej nizke vzgojne, učne, delovne in poslovne uspešnosti.


Jasno je torej, da so vrednote celo bolj pomembne, kot običajno mislimo in da njihova pomembnost ni zgolj fraza ali floskula. Daleč od tega, vrednote in skladnost našega vedenja z njimi je merilo naše življenjske usode. Tudi to, kar je za marsikoga v našem življenju najpomembnejše, naša sreča, življenjsko zadovoljstvo in smisel življenja, tudi to je povezano z vrednotami. Vedenje v skladu z vrednotami nas dela v življenju bolj zadovoljne, srečne, je ključno za občutek smiselnosti življenje in osebnostne rasti.


Toda skladnost obnašanja z vrednotami ni tako preprosta zadeva. Včasih so mislili, da je za ustrezno obnašanje dovolj, če dobro poznamo vrednote. A žal ni tako. Poznavanje vrednot je nujno, vendar ni zadostno. Vrednote so po definiciji naša življenjska vodila. Vrednote, ki jih ne živimo, ne pomenijo prav nič. Kriminalci, psihopati, celo serijski morilci poznajo vrednote, vendar ne živijo z njimi. Hudo jim primanjkuje nekaj, kar imenujemo vedenjske namere. Zgolj poznavanje vrednot namreč ne vpliva neposredno na naše vedenje, če vmes ne posredujejo vedenjske namere, to pa je trdna odločenost posameznika, da se bo v življenju in vedenju ravnal po vrednotah in z njimi povezanih etičnih ter moralnih standardih. Če hočemo torej obnašanje, ki bo ustrezalo vrednotam, moramo imeti za to ustrezne vedenjske namere. A vedenjske namere je treba oblikovati, ustvariti, privzgojiti. Oblikovanje vedenjskih namer je resnično v prvi vrsti stvar dobre vzgoje. In pri vzgoji imajo v vsakem primeru odločilno vlogo zgledi, vzorniki. Učenje s pomočjo zgledov je namreč izjemno učinkovita oblika učenja. Vloga vzornika, vzorništvo je tedaj ena izmed najpomembnejših stvari v človekovem življenju.